Sodni prevod je pravica in dolžnost

Posameznik, ki ga je po opravljenem obveznem preizkusu Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije imenovalo, da lahko za obdobje, ki ni omejeno, s pravico in dolžnostjo opravi sodni prevod, se imenuje sodno overjeni tolmač. Sodno overjeni tolmač prevaja najrazličnejše listine, osebne dokumente in vse preostale dokumente. Da posameznik lahko opravi sodni prevod, mora najprej ministrstvu poslati vlogo. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije nato organizira priprave za preizkus znanja za tolmača. Sledi preizkus znanja, ki ga mora posameznik opraviti, preden ga Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije lahko imenuje za sodnega tolmača in mu s tem izda pravico in da dolžnost za opravljanje prevoda, imenovanega sodni prevod.

Sodni prevod izstopa iz množice

Razlika med prevodom v pisni obliki in sodnim prevodom je ta, da prevod opravi prevajalec, ki je lahko katera koli oseba, ki zelo obvlada izvirni jezik in ciljni jezik ter zna z jezikom odlično manipulirati, pri tem pa ni nujno, da je študiral prevajanje ali izvirni jezik ali ciljnega, prav tako pa mu ni bilo treba opraviti izobraževanja in preizkusa za sodnega tolmača, ki ga pripravi Ministrstvo za pravosodje. Zapriseženi prevajalec, ki ga je Ministrstvo za pravosodje imenovalo za sodnega tolmača, pa opravi sodni prevod, pri čemer ni nujno, da je zapriseženi prevajalec zaključil študij izvirnega ali ciljnega jezika. Sodni prevod mora sodno overjeni tolmač izročiti v fizični obliki.

Različnost in raznovrstnost prevodov

Tako imenovani običajni prevod – ki ni sodni – in sodni prevod se razlikujeta po tem, da običajni prevod, opravljen s strani prevajalca, ki ni zaprisegel na sodišču in ga ni imenovalo ministrstvo, ni veljaven, ali bolje, pravnoformalen drugje, to je v tujih državah, medtem ko je prevod, opravljen s strani prevajalca oziroma sodnega tolmača, ki je zaprisegel na sodišču in je bil imenovan s strani Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, veljaven oziroma pravnoformalen v Sloveniji in drugje, na tujem. Običajni prevajalec, ki ni imenovan za sodnega tolmača, prejme izvirnik, ki ga mora prevesti v ciljni jezik, pri tem pa ne potrebuje žiga ali kakšne izjave, sodni prevod, ki ga lahko opravi le imenovani prevajalec, pa sestoji iz več delov, in sicer iz besedila v izvirniku, iz prevoda v ciljni jezik, lastne izjave, žiga, s čimer tolmač zagotovi uradnost in ustreznost prevoda.