Odvetnik za civilno pravo

Zadeve z obsežnega področja civilnega prava razrešujejo različni odvetniki, na primer odvetniki za dedovanje, odvetniki za družinsko pravo, odvetniki za odškodnine. Odvetnik za civilno pravo je pravi naslov za vas, ko se boste potegovali za pravice v zvezi z dedovanjem ali ko boste potrebovali pomoč pri sestavi oporoke. Nanj se lahko obrnete v primeru vprašanj v zvezi z ločitvijo in delitvijo premoženja ter pri problemih v zvezi s skrbništvom nad otrokom in preživnino. Pa tudi ko si boste prizadevali za izplačilo odškodnine, na primer odškodnine pri prometni nesreči. Odvetnik s področja civilnega prava vam je na voljo tudi pri reševanju sosedskega spora, v primeru motenja posesti ali pri urejanju meje. Tudi zaradi sodelovanja v izvršilnem postopku se lahko obrnete nanj. Odvetniki za civilno pravo razrešujejo tudi mnoge druge pravne zadeve.

Odvetnik za gospodarsko pravo

Odvetnik, specializiran za gospodarsko pravo, se ukvarja z zadevami s področja konkurenčnega prava, s statusnimi spremembami podjetja, inšpekcijskimi postopki, zadevami v zvezi z ustanovitvijo družb. Izvaja tudi pravno svetovanje pri nastalih težavah, poleg tega zastopa družbe pred sodišči, državnimi in drugimi organi, svetuje v delovnih sporih, pri odpuščanju delavcev in odškodninskih zahtevkih, sodeluje v tožbah delavcev zoper družbe ter v tožbah drugih družb ali oseb zoper družbe zaradi ravnanja delavcev, rešuje spore med delavci ter med strankami in delavci, sodeluje v pogajanjih pri novih ali obstoječih poslih in drugo.

Za koga je odvetnik za dedno pravo pravi naslov? Poiskati ga mora posameznik, ki je v procesu dedovanja, kar pomeni, da je na tega posameznika, ki je lahko fizična oseba ali pravna oseba, prešlo premoženje osebe, ki je preminila. Ta posameznik, ne glede na to, ali je fizična oseba ali pravna oseba, se imenuje dedič. Po navadi je odvetnik za dedno pravo dobra rešitev, ko dedič ni le ena oseba, pač pa deduje več oseb, ki so fizične ali pravne in se med sabo na primer ne morejo dogovoriti o deležu dediščine, ki jo dedujejo po preminuli osebi, so pa običajno v sorodstvenem ali zakonskem razmerju s preminulo osebo.

Odvetnik za dedno pravo poduči o pravilih dedovanja

Če je posameznik, ki je fizična oseba ali pravna oseba, torej v sorodstvenem ali zakonskem razmerju s preminulo osebo, temu posamezniku na podlagi zakona o dedovanju pripada pravica do dedovanja. Seveda pa posameznik s preminulo osebo ne rabi nujno biti v zakonskem razmerju. Odvetnik za dedno pravo zagotavlja, da je zakoniti dedič lahko tudi oseba, ki je bila s preminulo osebo tudi v izvenzakonskem razmerju. Zakoniti dediči so lahko tudi otroci, ki jih je preminula oseba posvojila, torej niso v naravnem, biološkem razmerju s preminulo osebo. Kakršno koli morebitno zmedo glede zakonitega dedovanja premoženja preminule osebe lahko razreši odvetnik za dedno pravo.

Odvetnik za dedno pravo mora poznati tri redove

Vsak odvetnik za dedno pravo bo svojo stranko, fizično ali pravno osebo, ki je v procesu dedovanja, seznanil z dejstvom, da obstajajo trije dedni redovi zakonitega dedovanja. Prvi dedni red je namenjen za otroke ali vnuke preminule osebe, k temu sodijo tudi morebitni posvojeni otroci preminulega ter seveda zakonec ali oseba, s katero je bila preminula oseba v izvenzakonski skupnosti. Proces zakonitega dedovanja vključuje tudi starše preminule osebe, ti spadajo v drugi dedni red. Starši preminule osebe dedujejo le, če preminula oseba ni imela potomcev ali če ti potomci ne dedujejo, ker so se morda dediščini odpovedali. V tretji dedni red pa spadajo stari starši preminulega.