Borilne veščine po večini izhajajo iz Daljnega Vzhoda

Že od nekdaj velja, da ima vsak narod svoje običaje in kulturo, po kateri se vede večina ljudi tega naroda. Tako imajo vzhodnjaki, predvsem Kitajci in Japonci, za svojo domačo kulturo borilne veščine. Ne da borilne veščine niso doma tudi drugje po svetu, ampak za vzhodnjake cel svet ve, da zanje velja, da imajo oni borilne veščine v krvi in da se znanje le – teh prenaša iz roda v rod ter da otroka praktično učijo teh veščin praktično prej, kot pa hoditi in govoriti. Zato velja, da osnova tovrstnih veščin telesa in duha izhaja prav s področja Kitajske in Japonske ter njim bližnjih dežel.

Borilne veščine naj bi po pripovedovanjih izumili šaolinski menihi

Šaolinski menihi so se pred mnogimi leti predali duhovnemu miru, katerega so dosegali s posebnimi vadbami. Ker pa so bili pod stalnimi pritiski različnih osvojevalcev, so morali svoje vadbe prirediti predvsem obrambnim veščinam. To je mit, po katerem naj bi nastala osnova za vse borilne veščine, ki še dan danes prihajajo iz vzhodnjaških dežel. Prav vse borilne veščine, ki so jih izumili šaolinski menihi, so bile namenjen izključno lastni obrambi pred vsemi, ki so jih želeli pregnati z njihove zemlje. Kot povsod drugje, pa so bili tudi med Šaolini takšni, ki so svoje znanje, torej borilne veščine, ki so se jih priučili od svojih učiteljev, izkoristili v drugačne namene, v namene za katere borilne veščine niso in nikoli ne bodo namenjene.

Obstajali so in še vedno obstajajo pa vladarji, ki so si vse skupaj prikrojili po svoje in tako osnovali posebne odrede svoje zasebne vojske, katere namen je bil, da v prvi vrsti ščitijo svojega vladarja, hkrati pa da opravljajo tudi umazane posle, tako so v davni preteklosti nastale tudi Ninje in borilna veščina, ki se še danes imenuje Ninjitsu. Ninj naj ne bi bilo več, a po pripovedovanju starejših vseeno še obstajajo, kot skriti vojaki Japonskih vladarjev.