Preprečimo okužbe dihal pri otrocih

Akutna okužba dihal, ki jo povzročajo razni virusi in bakterije, je krivec za kar 50 % vseh obolenj, ki so zadolžena za okužbe dihal pri otrocih. Pojavljajo se skozi celo leto, vendar so še posebej aktivna v hladnejših mesecih leta zaradi okoljskih dejavnikov, kot sta temperatura zraka in osončenost. Ker je okužba lahko precej neprijetna ali celo nevarna, vam svetujemo, da sebe in svoje otroke zaščitite že preventivno in tako dvignete ter podprete imunski sistem, ki bo vas in vašega otroka primerno zaščitil.

Kaj je akutna okužba dihal?

Okužba, ki jo povzročajo in prenašajo predvsem virusi (vrste: rinovirus, adenovirus, coxsackie, parainfluenza in respiratorni sincicijski virus), je najpogosteje rezultat prehlada in gripe. Prizadene predvsem zgornja dihala, ki vključujejo grlo, nos, žrelo ter bronhije.

Seveda pa poznamo, zraven navadnega prehlada, tudi ostale vrste obolenj dihalnih poti, kot so:

• Epiglotitis:
  je vnetje epiglotisa oz. zgornjega dela sapnika. Ta ščiti dihalne poti pred raznimi tujki, ki bi lahko prešli v pljuča. Če vam epiglotis zateče, je zelo nevarno, saj blokira pretok zraka v sam sapnik.
• Sinusitis: izraz za vnetje obnosnih votlin oz. sinusov.
• Faringitis: vnetje žrela.
• Laringitis: z vnetjem prizadeto grlo in glasovna polja.
• Bronhitis: vnetje večjih dihalnih poti ali vnetje bronhialnih cevi je pojav, kadar se desna in leva bronhialna cev odcepi od sapnika ter zaide v desno in levo pljučno krilo.

Krivci za te vrste obolenja pri otrocih so najpogosteje drugi otroci, saj se okužba širi z aerosolnimi kapljicami ter z neposrednim stikom rok. Malčki do svojega 2. leta starosti so še posebej dovzetni in manj odporni, zato je nujno, da prepoznate znake in še pravočasno ukrepate, da se lahko bolezensko stanje čim prej pozdravi.

Pripadni simptomi in znaki

Akutna okužba dihal se deli kar na 3 dele oz. skupine: zgornje, srednje in spodnje. Najpogostejše so seveda okužbe zgornjih in srednjih dihal, te so: akutni rinitis ali navadni prehlad, akutno vnetje srednjega ušesa, akutni sinuzitis, laringotraheitis oz. krup (je kar pogosto bolezensko stanje, ki prej ali slej, najpogosteje med starostjo šestih mesecev in pa do šestega leta starosti, prizadene v povprečju 15 % otrok. Bolezen se nato v najstniških in odraslih letih skoraj ne pojavlja) ter epiglotitis.

Pri spodnjih dihalih pa so najpogostejši: pljučnica, bronhitis in bronhiolitis.

Znani simptomi, ki jih vsebuje akutna okužba dihal, so predvsem:

• nosni izcedek,
• kašelj,
• vročina,
• utrujenost,
• glavobol,
• sopenje ter
• bolečina med samim požiranjem.

Takšne vrste obolenj so pri otrocih na letni ravni, v povprečju na 11 %. Kar v povprečju pomeni od 3 do 8 epizod. Če bi dali primerjavo, jih odrasli doživimo od 2 do 3 na leto. Zdravljenje poteka predvsem z lajšanjem simptomov ter krepitvijo imunskega sistema.

Kako preprečiti okužbo pri otrocih?

Najboljši način, da se okužbe redno ne ponavljajo, je, da se v času obolenj:

• izogibate zaprtim prostorom z množico ljudi (kinodvorane, otroška igrala, nakupovalni centri),
• poskrbite za redno higieno rok,
• da jih naučite, kako se pravilno kašlja in kiha v komolec,
• pojejo veliko zdrave sezonske hrane,
• se čim več gibljejo na svežem zraku,
• spijo dovolj ur na dan ter da poskusite v njihov vsakdan dodati naravna prehranska dopolnila, ki jim bodo dvignila imunski sistem. Najboljše vitamini C, A in D3, ter beta-glukan.

Zdravljenje

Kadar je virus že v sistemu, ga je treba primerno odstraniti. Če vidite, da simptomov ne boste mogli ozdraviti sami ali če samo stanje po nekaj dneh ne gre na bolje, vam svetujemo obisk pri zdravniku. Kot rečeno, se lahko lažje oblike zdravijo doma, z vnosom vitamina C, ekspektoransov oz. naravnih zdravil rastlinskega izvora za izkašljevanje, raznimi zaviralci kašlja, vdihovanje pare, grgranje slane vode ter vnos analgetika, ki skrbno zmanjša vročino ter bolečine.

Pri malčkih je akutna okužba dihal kar pogosta, zato je najboljša že preventivna zaščita pred sezono prehlada in gripe, da jim zvišate imunsko odpornost in jih pripravite na morebitne škodljive »bacile«.